Skrivnosten potop ruske ladje: zakaj je potonila in ali je prenašala jedrske snovi?

Leta 2024 je tik pred božičem v Sredozemskem morju južno od Španije potonila ruska tovorna ladja. Ta je potonila v sumljivih okoliščinah, s skrivnostnim tovorom na krovu in nejasno končno destinacijo. Spremljali sta jo ruski vojaški ladji, na območju, kjer je potonila, pa so v tednih po potopu odjeknile eksplozije. CNN razkriva zgodbo, za katero svetovna javnost doslej ni vedela.

Nesrečna ruska ladja se je imenovala Ursa Major in je po pisanju CNN v preteklosti pomagala umikati rusko opremo iz Sirije. V začetku decembra 2024 se je najprej ustavila v pristanišču Ust-Luga v Finskem zalivu in nato odšla še v bližnje pristanišče v Sankt Petersburgu.

Glede na uradne dokumente je na krov naložila dva velika pokrova za jaške, 129 praznih ladijskih zabojnikov in dva velika mobilna žerjava. Ursa Major je na pot krenila 11. decembra, uradna destinacija pa je bil Vladivostok na ruskem daljnem vzhodu.

Analiza novinarjev CNN, ki so pregledali satelitske posnetke, pa je pokazala, da sta bila poleg velikih pokrovov za jaške v pristanišču tudi dva bela predmeta valjaste oblike. Kot pravijo pri CNN, bi lahko šlo za jedrske reaktorje za pogon podmornic. Valjasta predmeta sta 11. decembra, ko je Ursa Major izplula, izginila.

Eksplozije, reševanje in skrivnostni potop

Tovorna ladja je plula proti Gibraltarju. Nekaj časa jo je iz zraka in morja opazovala portugalska mornarica, ki je zaznala prisotnost vojaškega spremstva. Urso Major sta spremljali ruski vojaški ladji Ivan Gren in Aleksandr Otrakovski. Portugalska mornarica je po navedbah CNN izvidovanje zaključila 22. decembra, ko je tovorna ladja zaplula v španske vode.

Še istega dne pa je Ursa Major silovito zmanjšala hitrost, zaradi česar so jo poklicale španski reševalci na morju. Preverjali so, ali je s plovilom vse v redu, na kar je posadka odgovorila pritrdilno. Dan kasneje, 23. decembra, je ladja ostro zavila s poti in malo pred poldnevom poslala nujen klic na pomoč. Kot piše CNN, so njen bok v bližini strojnice poškodovale tri eksplozije, v katerih sta umrla dva člana posadke. Ladja je bila nepremična in nagnjena na stran, kar so posneli tudi z bližnjih plovil.

14-članska posadka je ladjo zapustila z rešilnim čolnom. Kasneje so jih prevzeli španski reševalci in jih odpeljali na kopno. K poškodovani Ursa Major je priplula tudi španska vojaška ladja, ki bi pomagala pri nadaljnjem reševanju. Takrat pa je ruska vojaška ladja Ivan Gren izdala ukaz, da naj se vse druge ladje od poškodovane odmaknejo za vsaj 3,7 kilometra. Prav tako je kasneje zahtevala, da jim španske oblasti takoj vrnejo 14-člansko posadko.

Španski reševalci so po poročanju CNN vztrajali, da morajo poškodovano ladjo pregledati in razjasniti, ali je na ladji ostal še kdo. Videoposnetki, ki jih je pregledal CNN, so ujeli španske reševalce, ki so se na Ursa Major spustili iz helikopterja ter pregledali nekatere njene dele. Vir blizu preiskave, ki so jo po potopitvi izvedla španske lokalne oblasti, je za CNN dejal, da se je Ursa Major zdela stabilna in da ni kazala znakov, da bo kmalu potonila.

Kapitanovo priznanje

Zvečer je ruska vojaška ladja Ivan Gren nad območje, kjer se je nahajala poškodovana Ursa Major, izstrelila več signalnih raket. Nato so sledile štiri eksplozije, ki so jih zabeležili tudi španski seizmografi. Tovorna ladja se je kmalu po 11. uri dokončno potopila.

Rusko posadko so po prihodu v Cartageno zaslišale španske oblasti. Pod pritiskom je spregovoril kapitan tovorne ladje, ki je dejal, da prevaža komponente jedrskih reaktorjev, podobnih tistim, ki jih uporabljajo za pogon podmornic.

CNN še poroča, da je kapitan španskim oblastem dejal, da ne ve, ali so reaktorji vsebovali jedrsko gorivo. Kapitan je še dejal, da je na poti menil, da ga bodo preusmerili v pristanišče Rason v Severni Koreji.

Prav ta država je nekaj mesecev pred tem v Rusijo poslala okoli 10.000 svojih vojakov, ki so ruskim kolegom pomagali ponovno prevzeti nadzor nad regijo Kursk po ukrajinskem napadu. Španski preiskovalci so po pisanju CNN opozorili na status Severne Koreje kot ruske strateške zaveznice. Prav tako so izpostavili, da je Pjongjang Moskvo že pozval, naj z njimi deli svoje jedrsko znanje.

Severna Koreja je nato decembra 2025, leto dni po potopitvi Urse Major, objavila fotografije svoje prve jedrske podmornice. Fotografije so prikazovale le njeno zunanjost in nakazale, da je Severna Koreja potrebovala jedrske reaktorje za pogon plovila.

Podjetje Oboronlogistics, lastnik ladje Ursa Major, je potop nekaj dni kasneje označilo za "ciljno usmerjen terorističen napad" in potrdilo, da so odjeknile tri eksplozije. V ladijskem trupu so odkrili veliko luknjo, pri čemer je bila kovina ukrivljena navznoter, paluba pa polna šrapnelov.

Skrivnostnost okoli razbitin se je še poglobila, ko se je po navedbah virov teden dni po potopu na območje vrnila ruska vojska. Njihovo raziskovalno plovilo Jantar, ki ga zahodne države pogosto obtožujejo vohunjenja, se je pet dni zadrževalo neposredno nad potopljeno ladjo. Sledile so še štiri eksplozije na morskem dnu, ki so bile domnevno usmerjene v dokončno uničenje ostankov plovila ali njenega tovora.

Črna skrinjica ostaja na dnu Sredozemskega morja

Razbitine Urse Major ležijo na globini približno 2.500 metrov. Španska vlada je ob pritisku opozicijskih poslancev pojasnila, da je dvig črne skrinjice oziroma snemalnika podatkov s te globine tehnološko prezahteven in preveč tvegan.

Izjemno zanimanje za območje je pokazala tudi ameriška vojska. Javno dostopni podatki o letih razkrivajo, da so ZDA po potopu dvakrat nad prizorišče poslale letalo WC135-R, ki ga uporabljajo za zaznavanje jedrskih sledi in sevanja.

Za zdaj ni znano, ali je letalo ob preletih zaznalo kakršnokoli radioaktivno kontaminacijo. Španska vlada sicer ni izdala nobenih opozoril glede morebitnega sevanja, prav tako ni dokazov o onesnaženju.

Španska preiskava je medtem skušala pojasniti tudi, kaj je povzročilo začetno poškodbo plovila 22. decembra, ko je ladja dramatično upočasnila plovbo. Kapitan je preiskovalcem povedal, da udarca ali eksplozije takrat ni slišal. Preiskovalci domnevajo, da bi lahko 50-centimetrsko luknjo v trupu povzročil t. i. superkavitacijski torpedo tipa Barracuda.

Gre za visoko tehnološko in izjemno hitro orožje, ki ga imajo v arzenalu le Združene države Amerike, nekatere države Nata, Rusija in Iran. Ker nekateri modeli torpeda prebijejo cilj le z izjemno kinetično hitrostjo in ne uporabljajo eksplozivnega polnjenja, bi to lahko pojasnilo, zakaj kapitan ni čutil eksplozije. Se pa nekateri strokovnjaki s takšnimi špekulacijami ne strinjajo in ocenjujejo, da je bolj verjetno, da je poškodba na trupu nastala zaradi usmerjene magnetne mine, ki naj bi jo nekdo namestil na trup ladje.

Zahodni obveščevalni viri incident označujejo kot izjemno nenavaden in opozarjajo, da so nekateri zaključki španske preiskave morda pretirani, ob tem pa ne ponujajo alternativne razlage za eksplozije na ladji.

Prava resnica o tovoru ladje Ursa Major in natančnih okoliščinah, ki so pripeljale do njenega uničenja, tako za zdaj ostaja na dnu Sredozemskega morja.

Avtorji članka: Nick Paton Walsh, Natalie Wright, Pau Mosquera, Anna Chernova in Zachary Cohen/CNN